" Nekega dne v bližnji prihodnosti, morda čez štirideset let, ne bo več živega človeka, ki me je kdajkoli poznal. Takrat bom resnično mrtev - ko ne bom več obstajal v nikogaršnjem spominu. Veliko sem razmišljal o tem, kako je nekdo, ki je zelo star, zadnji še živeči posameznik, ki je poznal neko osebo ali grozd ljudi. Ko umre ta stara oseba, umre tudi ta grozd - izgine iz živega spomina. Sprašujem se, kdo bo ta oseba zame. Ob čigavi smrti bom zares umrl? "

― Irvin D. Yalom